Zgodovina ribiške družine šempeter

DRUŽINA,

V Ribiški družini Šempeter že leta zgledno skrbimo za naše vode, tako da
lahko v naših tekočih vodah ponudimo muharjenje na lipane, potočne
postrvi, šarenke in vijačenje na sulce. Poleg muharjenja imamo odlične
vode za beličarjenje na mreno, klena, podust in platnico. V stoječih
vodah se ribiči lahko izkažejo pri lovu krapa, amurja, smuča in ščuko.
Ribiška družina Šempeter je znana po kapitalnih ščukah, smučih in
krapih v ribniku Preserje 2 in Braslovškem jezeru in kapitalnih sulcih v
Savinji 6 in Savinji 7.

ZGODOVINA,

28.06.1955 je nastala z združitvijo 10 manjših občin na področju Spodnje
Savinske doline enotna občina Žalec. Vse to je narekovalo ustanovitev
samostojne ribiške družine za občino Žalec. Ustanovni občni zbor je bil
09.10.1955 v gostilni Šribar v Šempetru. Od 54 organiziranih članov je
bilo navzočih 35. Za prvega predsednika je bil izvoljen sedaj že pokojni
učitelj Ivan Dolinar iz Griž, izreden poznavalec in ljubitelj narave.

Svoja pravila je ribiška družina sprejela na svojem prvem rednem občnem
zboru 22.01.1956. Občinski ljudski odbor Žalec je 21.12.1959 z odločbo
dodelil ribiški družini v upravljanje Šempeterski ribiški okoliš, ki
obsega Savinjo od bivšega jezu v Letušu do mostu v Petrovčah. Po poplavi
in porušitvi jezu leta 1990 se je na podlagi dogovora z RD Mozirje
zgornja meja okoliša premaknila na most v Letušu. Družinski prapor je
družina razvila 30.06.1968 v okviru proslave občinskega praznika v
Šempetru. Pričele so se rojevati ideje o zbliževanju z drugimi ribiškimi
družinami. Tako se je ribiška družina leta 1974 pobratila z RD
Podčetrtek pododbor Kozje, leta 1982 z RD Sotla-Podčetrtek in leta 1995
pa še z RD Ptuj. Leta 1974 si je RD uredila pisarno v stavbi
turističnega društva v Šempetru, nato je sedež društva preselila v
kletne prostore te iste stavbe. Od tu se je družina preselila v stavbo
krajevne skupnosti v Šempetru in tu ostala do leta 1995. Kasneje se je
selila v Žalec in tam tudi ostala do leta 1997. Ker ta objekt ni bil
vzdrževan, (odklaplanje vode, ni bilo ogrevanja...) in nazadnje se je
prodal, smo bili spet prisiljeni iskati nove prostore. Tako se je
družina spet selila nazaj v Šempeter, in sicer v stavbo Kmetiske
zadruge. Tu je ostala do leta 2001, ko smo za potrebe ribiške družine
dokončali prostore v novozgrajenem ribiškem domu v Presarjah. Z
izgradnjo ribnikov in prvega ribiškega doma v letih 1975/1976 je ribiška
družina vse številnejšemu članstvu omogočila ribolov tudi v času, ko ni
mogoč v odprtih vodah. Leta 1978 je Ribiška družina prejela odlikovanje
RZS - Red za ribiške zasluge III. stopnje z zastavico.

Najhitrejšo rast članstva je opaziti v letih 1970-1985, ko se je
število članstva povečalo preko 246%. Največje število pa doseže leta
1987, ko družina šteje 702 člana in 92 mladincev. V obdobju 1987-2005 pa
je opaziti 68% upad članstva, tako da imamo v letu 2014 še 225 članov.

Od Turističnega društva Braslovče smo leta 1980 prevzeli v upravljanje
jezero Braslovče in ga še isto leto naselili z 10.000 kom. krapovskih
mladic. V istem obdobju je RD uvedla upravljanje po delegatskem sistemu.
Ustanovljenih je bilo 9 volilnih enot, vsaka enota je imela svojega
predstavnika v upravnem odboru in vsaka enota je imela 10 predstavnikov
na skupščini. Izdelan je bil tudi nov statut Ribiške družine. Tudi
ribiški dom je čutil potrebo po razširitvi, tako se je leta 1981 začel
graditi prizidek, katerega otvoritev je bila leto dni kasneje.

Leta 1985 je bil sklenjen samoupravni sporazum med Krajevno skupnostjo,
Turističnim društvom Prebold in Ribiško družino Šempeter, da se dodeli
ribnik Prebold v upravlanje RD Šempeter. Julija 1985 je RD praznovala 30
letnico delovanja. Podeljenih je bilo 152 odlikovanj članom za ribiške
zasluge in posebna priznanja dolgoletnim članom in zunanjim sodelavcem.
Ribiška družina pa je prejela odlikovanje RZS - Red za ribiške zasluge
II. stopnje z zastavico. Ob praznovanju 35 letnice RD pa še odlikovanje -
Red za ribiške zasluge I. stopnje z zastavico.

Dom je obratoval za potrebe ribičev, vendar je bil zmeraj problem dobiti
dobrega gospodarja, zato so se pričele porajati ideje o odaji ribiškega
doma v najem. In tako je bil 29.04.1993 objavljen prvi razpis o najemu
ribiškega doma. Prva pogodba o najemu ribiškega doma je bila sklenjena
leta 1993 z gospo Anico Randl in je trajala vse do leta 2000, ko je bila
zaradi obnovitve doma pogodba prekinjena. Že leta 1994 smo kupili
računalnik in vso potrebno pogramsko opremo za ustrezno vodenje RD,
takrat je bil tajnik G. Stane Jurejevec. Leto dni kasneje pa smo za
polovični delovni čas zaposlili tajnico gospo Heleno Ferlež. Po
sprejetju zakona o društvih leta 1995 in dopolnitvah (ur. L. št.
49/3.7.1998 In št. 89/4.11.1999) smo leta 1997 ukinili članske enote.
Zamisli in želje po novem, večjem ribiškem domu so se porajale že v
letih 1995, še posebej kako si urediti pisarno v svojem domu, da se
znebimo nepotrebnih stroškov najemnine. Vendar takratna skupščina ni
potrdila tega načrta, kajti zalogaj za tiste čase je bil prevelik.

Nove ideje so se pričele uresničevati leta 1999, ko smo pridobili vsa
soglasja in garancijo DARS-a in drugih izvajalcev, ki so sodelovali pri
gradnji avtoceste na našem porečju, da nam povrnejo povzročeno škodo,
zlasti na potokih Bolska in Motnišnica, vendar v materjalni obliki. Tako
smo leta 2000 pričeli z gradnjo novega ribiškega doma, za potrebe RD
dokončali prostore in se leta 2001 preselili v Preserje . Dobili smo
tudi novega najemnika ribiškega doma, ki je bil pripravljen dom
dokončati in opremiti za gostinsko dejavnost. Ribiški dom je tako konec
leta 2002 dobil novo podobo, v začetku leta 2003 pa še uporabno
dovoljenje. Med tem časom je pričel veljati novi zakon o vodah
(10.08.2002), ki je spremenil vse celinske vode v naravno javno dobro,
razdelil jih pa je v dva kakovostna razreda. Reka Savinja spada v 1.
kakovostni razred.

Tekst je kopiran iz uradne strane: https://rd-sempeter.si/